Soustvarjanje znanja po principu En-Dar
Definicije
Učitelj
Da učitelj lahko opravlja svoje življenjsko poslanstvo, mora najmanj čutiti, še bolje pa biti prepričan (vedeti v sebi), da ve nekaj, česar drugi ne vedo, hkrati pa je prepričan, da bi bilo (za nekoga) dobro, da bi vedeli.
Seveda velja to tako za učiteljice kot za učitelje, ampak bom zaradi boljše preglednosti tega teksta uporabljala obliko učitelj.
Po-učevanje
Prenos učenja. Potem ko je učitelj usvojil neko znanje ali pridobil neko vedenje, ga lahko ponovno uči oziroma z njim po-uči druge.
Znanje in vedenje
Ko učitelj deli znanje, ga s tem množi. Prenos znanja razumem kot piramidnega – učitelj je eden, učencev je več. V najslabšem primeru se znanje prenese na enega učenca in se s tem ohrani. Znanje velja za stabilno obliko vedenja, čeprav je odvisno od sposobnosti pomnenja in logičnega sklepanja posameznika. Da pa bom lažje ponazorila svoje videnje razlike med znanjem in vedenjem, recimo, da znanje vsebuje informacije, ki so v danem trenutku smatrane kot pravilne in vredne (relevantne) za večino ljudi. Znanje ne pomeni nujno absolutnega res-je, saj nekaj, kar je možno deliti in množiti, ne more biti stabilno. Zato se nujno spreminja in ga samo v določenih časovnih trenutkih členi družbe, ki se smatrajo za avtoritete znanja (oziroma učitelje), ujamejo v “dorečene oz. zapisane” oblike znanja. Prenešeno znanje je zato lahko v danem trenutku enako izvirniku. Nikoli pa ni povsem jasno, kakšna stopnja res-je je ujeta v zapisano in/ali poučevano znanje, saj se po znanstvenih principih raziskovanje nikoli ne konča.
Vedenje se oblikuje v človeku na podlagi njegovih aktivnosti v družbi/svetu, je torej ponotranjenje in oplemenitenje znanja. Vezano je na posameznika, saj ko se posameznik prelevi v učitelja, ne prenaša vedenja, pač pa znanje. To znanje se lahko v učencu spremeni v vedenje, ki pa je nujno drugačno od vedenja učitelja, saj je oplemeniteno z drugačnimi signali iz družbe/okolja, izkušnjami, predvsem pa z notranjim zavedanjem vsakega posameznika. Za-vedanje se oblikuje s pomočjo občutkov, ki v naših mislih znanje zlijejo z vedenjem
Soustvarjanje znanja po principu en-dar je najvišja oblika prenosa znanja od človeka do človeka.
Človek, ki z izkušnjami pridobi neko vedenje, ga v obliki znanja z velikim veseljem prenaša na druge ljudi. Človek, ki zna sprejemati modrost od drugih ljudi, hkrati skrbi, da se vedenje enega človeka ohranja ali še bolje množi.
Soustvarjanje po principu En-dar
Ne samo prenos znanja, prav vse, kar ljudje počnemo tekom celotnega življenja, po svojem bistvu deluje po principu En-dar. Meni ljub izraz, ki ga na nek način zasledujem že vse življenje, je So-ustvarjanje.
V nekem trenutku so me pritegnile mandale, še prav posebej pikane, kot jih ustvarjajo moje drage prijateljice. Tehnike sem se učila pri Sanji, velik navdih mi je Moja mala mandala …. Nisem vešča risarskih spretnosti, nikoli nisem prav posebej rada risala ali slikala – nekaj sicer spacam, ampak nikoli nič takšnega, da bi se lahko reklo, da je res lepo. Veliko raje, lažje in bolj samozavestno pišem 🙂 ampak pikanje mandal me je pritegnilo, naučila sem se narisati rožo življenja in začela odkrivati sveto geometrijo (sveta geometrija zame pomeni oris sveta, in v tem smislu lahko rečemu tudi oris božjega stvarstva, ampak vsekakor ne v religioznem pomenu, pač pa bolj v smislu materialnega – gre za osnovne oblike, ki so zlahka matematično izračunljive in zarisljive, in se pojavljajo prav v vsem, kar obstaja.
Pikanje mandal
Napikala sem nekaj slik, bolj ali manj posrečenih … Vse, ki so mi bile všeč, sem podarila. Nekaj jih še “nedokončanih” ostaja v mojih predalih in čakajo na pravi trenutek, da se mi pustijo “popraviti” ali “dodelati”. To pomeni, da še niso povedale svojega namena ali tistega, ki jim pripadajo. Vse so se namreč čudežno dokončale, ko sem ugotovila, za koga jih rišem.
Nekatere so narisane večkrat. Popikane, prebarvane, popikane znova, delno prebarvane, v tretje popikane, še malo prebarvane in potem recimo dokončane. 🙂 Vse se da še vedno popraviti – do onemoglosti bi lahko popravljala. Ampak namenoma sem iskala (oziroma so me navidezno kar same našle) priložnosti, da pridejo slike čim prej do ljudi, ki so jim namenjene. Nenavaden izbor je bil, priznam, tudi mene je na trenutke presenetil. Povečini so bili tudi prejemniki presenečeni (kar pa mene ni niti malo presenetilo :).
Soustvarjanje mandal
Te mandale so se soustvarjale. Pikala sem jih sama, ampak med ustvarjanjem sem ves čas čutila navzočnost oseb, ki so jim bile namenjene.
Še zdaj sanjam o soustvarjanju, risanju v družbi. Eno manjše soustvarjanje je nastalo pri ustvarjanju pirhov pred nekaj leti.
In pa prikupna ideja – ko greste naslednjič v naravo.
Vzemite nekaj barv s sabo, naberite nekaj kamenčkov in pikajte, rišite, pišite po njih. Jaz jih običajno pustim kot okrasek v apartmaju ali kar na plaži. Opazila sem, da jih, če jih pustim na plaži, naslednji dan ni več – da dobijo novega lastnika in nov dom. To me res veseli.
Opomba – disclamer:
- definicije sem oblikovala sama in ne veljajo kot uradne definicije, pač pa aksiomi, ki sem jih postavila na začetku raziskovanja tega svojega razmišljanja, pozneje pa tudi, če je tako naneslo, spreminjala.
- tekst je v celoti leposloven in predstavlja zgolj moje trenutno razmišljanje. V trenutku ko to berete, zna biti, da jaz že razmišljam drugače 😉
Piše: Metevarz.
