Skoči na vsebino
majica Oj osti jarej

Osti jarej

Besedna zveza, ki podobno kot veliko svetovnih pozdravov izraža izjemno pozitivno sporočilo v več plasteh oziroma sopomenih.

Tukaj trosim svoje razmišljanje o izrazu, ki je povsem plod mojega opazovanja uporabe tega pozdrava in občutkov, ki se ob njegovi uporabi porajajo.

Spodaj pa navajam še na spletu najdeno definicijo in poreklo besedne zveze in pa seveda kontra mnenje, saj vsaki dobri stvari ne sme manjkati kdo, ki se z njo ne strinja.

Verjamem v Osti jarej

Pred kratkim me je naročnik pozdravi z Osti jarej in potem v e-pošti z Oj.

Priznam, da sem bila presenečena in hkrati resnično vesela. Kako lepo. Mladina res uporablja ta pozdrav.

Imela sem občutek, da preskuša, ali pozdrav poznam. Zna biti, da mu prav pride, da lažje začne pogovor z neznanimi ljudmi – da tako pozdravi z namenom, da bi ga vprašali, kaj to pomeni. Ali pa da takoj prepozna tiste malo “premaknjene”, ki ta pozdrav dejansko poznajo in ga občasno celo upajo uporabit.

Jaz verjamem v Osti jarej. Celo z veseljem ta pozdrav pišem z veliko začetnico.

Spominja me na Namaste (višje v meni prepoznava in pozdravlja višje v tebi). Všeč mi je ideja, ki je še nisem najbolj raziskala, da za Vede in vzhodna znanja v preteklosti najdemo skupne točke. Zna biti celo, da se mi Ved učimo ponovno in je bilo Vedenje samo zapisano v Vedah, prenašalo pa se je iz severnih krajev proti našim koncem in potem naprej proti vzhodu.

 Zbogom mi je všeč pogojno – če ga razumem kot se uporablja, “krščansko”, me žal odbija, mi je hladen, vzvišen in narejen. Če pa pomislim na razmišljanja o božjem v nas, potem mi ta pozdrav postane ljub.

Boga v sebi zbudiš, ko se zaveš samega sebe. Temu pravijo prebujenje ali zavestno življenje. Bog se kot nerazdeljiva duša naseli v posameznem človeku zato, da lahko izkuša dvojnost. Dvojnost na kratko pomeni, da je vsaka stvar, ideja, dogodek po svojem bistvu dualen – vsebuje najmanj dva vidika, ki ju ljudje razumemo kot “dobro in zlo”, “prav in narobe”, “svetloba in tema” … Običajno pa je še celoten spekter vmes, saj dualnost ne pomeni samo “belo in črno”, ampak še vse odtenske drugih barv vmes. Med obema skrajnostma nikoli ni praznina, ampak ju povezujejo daljše ali krajše verige veznih elementov.

In zdaj imamo tu Osti jarej, dve besedi, obe sami po sebi zelo pozitivni. Jaz v njiju prepoznam pozdrav zgolj zato, ker sem to informacijo dobila od zunaj – ljudje so mi povedali, prebrala sem, slišala sem … Ne, nihče v moji bližini v času mojega odraščanja in mladosti tega pozdrava ni izrekel, kaj šele uporabljal. 

Torej je možno, da gre za novodobni konstrukt brez podlage.

Ampak jaz čutim ta pozdrav kot prijeten, zato ga priznavam. 🙂

Osti jarej zame pomeni vse od “uradnega” Ostani mlad ali Ostani mlada preko Ostani zdrav/zdrava, pa to Res si mi všeč, ti enkratno, čudovito človeško bitje! Hvala, ker lahko soustvarjava.

Oj!

Oj se v Sloveniji pogosto uporablja v bolj “domačem” pogovornem jeziku, zlasti na gorenjskem. Če poznate uporabo Oj v domačem okolju ali sploh kakorkoli, mi sporočite.

Kolikor mi je znano, se uporablja bolj kot pozdrav ob snidenju, ne pa toliko kot pozdrav v slovo … Je pa to po mojem občutku precejpomenski, nekako nevtralen pozdrav. Oj! bi rekla nekomu, ki ga dobro poznam, mi je pri srcu. Ne smemo ga zamenjevati z Ej!, ta ima precej slabšalni prizvok – Ej! pokličemo nekoga, ki ga zelo dobro poznamo in se nam ne ljubi ukvarjati z nobeno stopnjo finese – iz mladosti se spomnim pogovora: A: Ej! B: Saj nisem konj.

Ej ti! nekateri znajo poklicat ljudi, ki jih poznajo, ampak ne tako dobro, da bi se spomnili njihovo ime. Ej ti! povse vse … 🙂

Oida!

Za ta izraz sem prvič slišala pred leti od nekoga, ki živi v bližini Dunaja. Zelo podobno Oj, se vam ne zdi? Oida se izgovarja Ojda, malce po dunajsko popačeno, ne preveč čisto, kot da se bi se trudili besedo izgovoriti čim manj jasno. Kot da bi na i pisali Umlaut …

Izraz izhaja iz besede Alter! ali po naše Stari!, torej v smislu: Stari, dolgo se nisva videla. Stari, kaj se mi je zgodilo. Uporablja se za oba spola, saj to ni dobesedni prevod, ampak ima Oida ogromno pomenov, praktično vse. Oida pomeni živjo, adijo, kako si, hvala, glej to, pa res, se strinjam, velja, kako lepo, da te spet vidim!, to pa boli, ajmene!, superca!, pa ne že spet!, misliš resno?, a ti tud?!, čestitam, ne morem verjeti, česa ne poveš, to je pa res lepo, si lahko mislim, pa to ne moreš verjet! in tudi preprosto ja …

Sicer menda zelo star izraz je bil izbran za besedo mladih leta 2018. Torej ne segamo samo pri nas po svojih koreninah … Ne boste verjeli, ampak tudi Grki poznajo podobno besedo, οἶδα. Beseda izhaja iz glagola ὁράω,  pomeni “sem videl”, v prenesenem pomenu pa  “sem vzel na znanje” in se uporablja tudi kot “vem”. Primer te uporabe je Plato: “οἶδα οὐκ εἰδώς” oziroma “Vem, da nič ne vem”.

No, mi zdaj vemo nekaj več 🙂

Pa še en pripomoček, če boste šli na Dunaj in ne znate nemško – menda boste na Dunaju vse uredili samo z eno besedo. Katero? Oida, seveda! Oida? Poglejte si kratek video 🙂

Več o uradni zgodovini izraza Oida najdete tukaj.

 

Definicija Osti jarej

»Osti jarej!« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev. Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani različici »oj!«. Ta se je v zadnjih nekaj letih tako razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj pomeni.

»Osti jarej« je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden je bil na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu, leta 1911. Danes hranijo vrč z napisom »osti jarej« v muzeju v Trstu. Vrč izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na področju srednje Evrope živeli naši predniki, kateri so v starodavnih zgodovinskih virih imenovani Veneti. Po njih se danes imenujejo slovite Benetke, pokrajina Veneto v današnji Italiji in Venetski zaliv v Jadranskem morju, katerega sestavni del je tudi Tržaški zaliv.

Veneti so tudi tisti naši predniki, ki so nam zapustili čudovito Situlo iz Vač, najdeno skoraj v Geometrijskem središču Republike Slovenije – GEOSS oziroma težišču naše današnje države, kateremu so posvečene naslednje besede:

“Slovenka – Slovenec – kjerkoli si:
– tu je tvoj temelj, osnova,
– od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,
– tu je tvoje središče,
– od tu je tvoja energija, potenca,
– tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva.”

Natančno enak izvor in pomen ter sporočilo ima tudi staroslovenski ali stari slovenetski pozdrav “osti jarej”! Samo dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko – ostanite mladi in zdravi! Lahko tudi pomladni ali pomlajeni in močni. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov vsebujejo tako energijo, kot tudi potenco, v največji možni meri pa so povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.

Napis na Škocjanskem vrču in starodavni pozdrav je sestavljen iz dveh besed – “osti” in “jarej”. Osti pomeni seveda skrajšano obliko besede ostani. Še danes uporabljajo v slovenskem kraškem narečju skoraj povsem enako besedo, ki jo izgovarjajo “uosti”. Med tem ko torej predstavlja prvi del pozdrava nekoliko skrajšana beseda “ostani”, je v drugem delu ravno obratno. Predstavlja ga nekoliko daljša oblika besednega korena “jar” oziroma “jara”, ki pomeni mlad, nov in zdrav ali pomladen. Prav tako pomeni beseda jar tudi močan.

Zakaj bi še naprej uporabljali tuje pozdrave, ki našemu staroslovenskemu ne sežejo niti do gležnjev? Čemu torej »adijo« ali pa »serbus«? Prvi pozdrav pomeni »zbogom« v italijanščini, drugi pa »suženj« v latinščini. Je pa že naš “osti jarej” povsem nekaj drugega!

Vir: Hervardi

Kontra

Seveda obstajajo tudi nasprotniki uporabe tega izraza, ki pravijo, da je izraz vzet iz zgodovinskega konteksta in da sistematičnega dokaza za to, da bi se ta besedna zveza dejansko uporabljala kot pozdrav na slovensko govorečih območjih.

Domneva o nekdanjem obstoju tega pozdrava temelji na napačnem branju in zmotni interpretaciji nekega venetskega napisa, zato sodobna jezikoslovna znanost v zvezi s tem lahko ugotovi samo to, da takega pozdrava nikoli ni bilo. Če kdo danes tako pozdravlja, je pozdrav prebral v kakem delu, ki navaja to zmoto, morda celo na steklenici terana, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj.
Trditev nekaterih nejezikoslovcev, da so našli podobnosti med italskim venetskim jezikom, ki se je govoril v severni Italiji pred približno dva tisoč leti, in slovenščino, temelji na površinski podobnosti nekaterih, pogosto napačno prebranih venetskih besed in na nepoznavanju ter zato nepriznavanju zgodovinskega razvoja jezikov. Take navidezne podobnosti brez upoštevanja sistemskega razvoja jezikov, o katerem danes vemo že zelo veliko, nimajo nobene vrednosti. Lahko jih primerjamo s prizadevanjem, ko bi kdo skušal dokazati sorodnost med metuljevimi in ptičjimi krili, češ saj krila, kakršna koli že, tako metulju kakor ptiču omogočajo letenje, ob tem pa ne bi vedel niti priznal dejanske sorodnosti med prednjimi okončinami plazilcev in ptičjimi krili, ki jo je dokazal že Darwin.

Marko Snoj (november 2016), Jezikovna svetovalnica, dostop 30. 04. 2022.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

Izdelke OJ Osti Jarej najdete v spletni trgovini Garderoba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Darilo, ki sezuje