maja in muc iščeta stanovanje

Slika pove več kot tisoč besed.

Maja zna z risbami povedati ogromno. Najraje riše živali. Življenje ji ne prizanaša, ampak očitno ima ogromno notranje moči, ki se čudovito kaže v njeni umetnosti.

Tale objava je nastala, ker me je Maja enostavno izjemno prijetno presenetila s svojo akcijo.

ni se enostavno odločiti, da se boš preselil, sploh če nisi v najboljši življenjski situaciji
narisala je svoje sanje in jih dala v (FB) eter. Vesolje ima tako neposredno in natančno informacijo, kaj Maja želi. Želja je skladna hkrati s sanjami in z resničnostjo. Čudovito.
večini ljudi je težko natančno opredeliti, kaj si res želijo. Čeprav iz Majine objave še sije kanček nelagodja, ki je verjetno posledica njene ranljivost in izkušenj, pa je prežeta z zaupanjem, da se bo vse zgodilo tako, kot se mora.

Delitev te objave je Majino in moje darilo vsem nam – verjameva, da bo tistim, ki boste Majo vsaj od daleč začutili, toplo pri srcu. Podarjam jo Maji, da okrepim njeno vero v ljudi. In pa tudi sebi, da ne pozabim občutka, ki mi ga je pustila ta objava, ko sem jo prvič prebrala.

Maja in muc iščeta stanovanje.

Tole je Majin zapis na Facebooku:

Malo drugačna PROŠNJA

Moji dobri, srčni ljudje

Vsi ki me poznate veste, da ponavadi ne prosim za pomoč.

A tokratna življenjska situacija me je pripeljala na pot, kjer se z iskreno prošnjo obračam na vse vas.

Življenje ubira včasih drugačne poti, kot smo si jih zaželeli. A vse ima svoj namen in verjamem, da se vedno najde rešitev, če ostajaš iskren in dobrega srca.

Zaradi nenadnih sprememb okoliščin, se morava nujno preseliti.

Iščeva eno manjše stanovanje v Laškem, Celju ali bližnji okolici.

Vsi vemo, da je danes najti stanovanje kar velik zalogaj. Sploh, če imaš ob sebi življenjskega sopotnika, mucka…

Kajti teh ne mara vsak, predvsem zaradi strahu, da bi uničile tujo lastnino, kar popolnoma razumem.

Moj muc je seniorček, star že 15 let, sladkorni bolnik, ki dnevno prejema injekcije insulina. Je zelo miren, cartljiv in večino časa počiva. Ne praska ali uničuje ničesar v stanovanju.

V bistvu mali umirjen “dedek” ki rad gleda TV.

Tudi sama sem umirjena, umetniška dušica, ki veliko ustvarja, ljubi glasbo in knjige, dolge sprehode in naravo

Odgovorna sem do tuje lastnine, mogoče še bolj kot do lastne, saj se zavedam da mi je dana v varstvo.

Najbolj na svetu si trenutno želiva najti svoj prostor pod soncem, v kakšnem malem prijetnem stanovanju, na katerega bi, obljubim pazila kot na svojega.

Iskreno naprošam vse vas, ki mogoče poznate koga, ki oddaja stanovanje ali imate prijatelje, katerih znanci mogoče oddajajo ali pa ste samo mimogrede slišali za kakšno stanovanje in možnost najema, da se lepo, lepo prosim spomnite na naju in mi javite na ZS ali pa na mail: [email protected]

Vsem se iskreno zahvaljujem za pomoč in delitev objave, da s skupnimi močmi čimprej najdeva svoj novi domek

Vaša Maja

Maja in muc sta medtem našla krasno stanovanjce, najela sta ga od krasnih ljudi. Kako lepo. Res sem vesela zanju.

In zdaj je stekla akcija za Muca … Maja je tole napisala o vsem, kar se nam dogaja.

MAJA IN MUC; Moja zgodba

Kako lep naslov

Sedaj ste že nekateri od vas, ki se spremljamo opazili, da sem začela sodelovati s tiskarno Gajcom iz Ljubljane, ki tiska majčke, puloverje, hudije, šalčke..itd. Sodelovanje je prišlo spontano in v želji razveseliti mojega dragega prijatelja Mitja Bitenc s potiskom majčke ilustracije pava, kot darilo za njegov rojstni dan.

Njegova draga žena in moja najboljša srčna prijateljica Manca Bitenc se je domislila ideje in stopila v akcijo.

Vse v grobni tišini, da ga presenetimo z nečim unikatnim ob njegovem prazniku.

In smo ga, čisto zares

Veselje je bilo vzajemno in tako se je rodilo eno najlepših sodelovanj in tkanj srčnih vezi z gonilno silo, solastnico in prečudovito, toplosrčno osebo Darja Kaltnekar, katera v sebi nosi brezmejne širine ljubezni do okolja, narave, soljudi, živalic, z visoko noto topline sočutja srca.

In tu nastopi moja zgodba.

Poznate me kot nekoga, ki riše, nekoga, ki ima toplo, prijazno, dobro srce.Vse to se odseva v mojih ilustracijah, v njihovo mehkobi in izrazih v očeh.

Malokdo pa ve ( imam zelo ozek krog zaupanja prijateljev) da kot vsak od vas, tudi sama bijem svoje “bitke”

Skrite očem javnosti, pojavnem svetu.

Pravimo, da je zdravje naše največje bogastvo,a zlahka to pozabljamo.

Pozabimo skrbeti zase medtem, ko znamo prav dobro skrbeti za druge, najsi bo to družina, prijatelji, sodelovci ali celo znanci v stiski, neobogljene živali…ne bom naštevala, preveč je vsega

Sama nisem nobena izjema.

Vsak od nas hodi po svoji poti, a po cesti, ki si jo delimo. Rada rečem, da se vsi spremljamo na poti Domov.

Na tej poti skrbimo drug za drugega. V skladu z svojimi zmožnostmi, si stojimo ob strani, ko je hudo in delimo srečo bližnjih, skupaj jokamo, se smejimo, rešujemo prepreke in včasih razglabljamo pozno v noč o smislu vsega.

A korak je moj, nihče ne hodi zame kot ne zate. Padci so moji, tek je moj, tvoj, a lepota vsega je v ujetem ritmu koraka s sočlovekom ob strani.

Takrat se na poti stkejo srčne vezi prijateljstva

Vem ja razpisala sem se…ne znam povedati na kratko. Nikoli nisem, ker je življenje kompleksna zgodba. Včasih brez repa in glave.

Zgodba, ki jo razumemo ob pogledu nazaj. In ne v trenutku, ko se odvija.

Mogoče je ravno to lepota vsega zaupanja, ki ga človek premore, da koraka naprej.

Maja ima svojo zgodbo. In njena gre na tej točki naprej. Na točki, kjer bi rada dala nekaj lepega svetu skozi njene lastne darove.

Pustimo malenkosti, pustimo njene zdravstvene težave, pustimo njene boje za 4 stenami. To je njeno.

A ob njej je nekdo, ki potrebuje njeno pomoč. In tu nastopi glavni lik njene zgodbe. Njen muc. Muc, ki mu ni bilo prizanešeno. Posvojenček iz Hrvaške, ki je izgubil ves svoj svet in Maja mu je zgradila novega.

Z upanjem, da bo, je zanj najboljše poskrbljeno v ljubečem domu in varnem zavetju.

Muc, ime mu je Mrvica, kličemo ga krajše Mrvi, šteje 15 let in tudi njega obiskujejo tegobe starosti.

Maja ve, da bi ga morala peljati k veterinarju in urediti zobke. A to je drago.

Razmišljala je kako bi mu lahko pomagala, kje najti sredstva, da mu omogoči potrebno sanacijo in mu s tem olajša mačje življenje.

(Maja je delno invalidsko upokojena zaradi posledic njene lastne bolezni in pokojnine niso visoke)

Mrvi se bori s sladkorno boleznijo in prejema insulin zjutraj in zvečer.

Mali je borec, shujšal iz 12 kg na 4,5 kg ob odkritje diabetesa.

Danes je konkreten gospod s 6.2 kg in Maja pazi, da teža ne niha.

Njena največja želja je, da v zadnjih letih življenjske poti njene mačje dušice, poskrbi zanj po svojih najboljših močeh.

Zato je nastal projekt z dobrodelno noto pomoči, pri zbiranju sredstev za Mrvija.

Ta projekt ni prošnja po denarju, ampak v izmenjavi nečesa lepega v dobrobit njenega mucka.

To je del Majine, moje zgodbe, ki je ubrala novo smer v upanju in zaupanju življenju, da poskrbi na najboljši možen razplet.

V ta nemen je bila ustvarjena čudovita majčka, katere izkupiček gre v namen Mrviju polepšati življenje.

Ne zame, jaz sem skomna. Ne rabim veliko.

Ob nakupu majčke z mojo ilustracijo, namenimo sredstva za veterinarsko oskrbo mojega mucka.

Vse, do zadnjega centa.

Vi dobite nekaj lepega in nekaj kar boste nosili v vednosti, da ste s svojim nakupom pomagali drugemu živemu bitju, da preživi preostanek svoje poti v najlepši možni zgodbi.

(Opis zgodbe in namen je v linku napisan tudi spodaj pod predogledom majčke v rubriki Opis)

Danes gledam v nebo in se zahvaljujem življenju, za vse dane možnosti, ki so mi prišle na pot, za vse čudovite ljudi, ki ste mi stopili nasproti, da se piše začetek nove, lepše zgodbe najinega življenja.

Hvala vsem, ki ste prebrali, se prebili do konca zapisa, ker vem da je tole “Vojna in Mir” roman