Gledališka tržnica
Igralci pomnijo.
Gledališka tržnica je dogodek, ki združuje gledališčnike in gledališča v sledenju skupnemu cilju – da se njihovo delo približa gledalcem.
Združuje igralce. Nekatere med njimi osebno poznam in vem, da so ljudje z res velikim srcem in izjemnim spominom.
Pa ne v smislu, da si zapomnijo vse, kar se jim je kdaj slabega zgodilo in čakajo na priložnost za maščevanje … Ne, tisto, kar jim okolje naredi slabega, prekolnejo tako na glas, da se ne bo nikoli več drznilo ponoviti. In enkrat za vselej (ali pač večkrat, če gre za bolj trdovratnega vraga) opravijo s tem.
Gledališčniki, igralci, imajo briljanten spomin – pomnijo energije besed in jih znajo tako stkati med sabo, da se na odru prepletajo z energijami misli in besed vseh soigralcev na odru. V mreže njihovih ubesedenih misli se na energijskem, čustvenem in tudi telesnem nivoju spletejo tudi z ekipo v zaodrju, predvsem pa se kot nevidna mreža strasti spustijo nad gledalce. In jih uročijo.
Gledališka tržnica
je poseben dogodek, ki združuje so-ustvarjalce čustvenih zbujevalnikov – gledaliških predstav v vseh oblikah in razsežnostih. Hvaležna sem, da sem lahko bežen delček te krasne zgodbe.
In z veseljem vam pokažem, kako se da s pozornostjo, kot je Zahvala, še bolj začarati ljudi, ki vsaj malo mislijo nate.
Nekateri ljudje smo med sabo povezani, preden se spoznamo. In naše povezave ostnejo tudi, ko izgubimo stike. Vsakokrat ko za hip pridemo skupaj, se iskri od idej. Hvala, ker si, Sergej Dolenc. Vračam zahvalo na drugačen, manj otipljiv način, ampak v prepričanju, da bo tudi segla globoko (v srca ljudi in v medmrežje 🙂 ) – s tem zapisom.
