Darila iz obilja
Darila iz obilja
Vse, kar damo drugim in sebi(!), je darilo. Ne glede na vrednost, ki jo ljudje hitro znamo določiti vsemu, kar obstaja, darilo dejansko nima določene vrednosti. Preprosto je neprecenljivo in hkrati brez vsake vrednosti, če ga le znamo dati in sprejeti.
Ste že kdaj razmišljali o obilju? O njem se ogromno govori. Da je na svetu obilje vsega za vse. Je pa to res pogosto slišati zlagano in nekje zunaj nas. Ker dejstva, naše trenutno zavedanje, ki pozna mnoge neizpolnjene želje in opuščene sanje, pač govori drugačno zgodbo.
Že samo dejstvo, da smo se rodili na Zemlji, s seboj prinaša brezpogojno obljubo obilja – vse, kar je na voljo na Zemlji, vse kar si lahko posameznik zamisli in vse, kar vsak potrebuje za srečno življenje, je na dosegu roke.
Samo vzeti je treba, si dovoliti vzeti – še bolje, treba je sprejeti.
Če raje podarjate kot sprejemate, se zamislite. Če ne znate sprejemati, kako boste karkoli dobili? Življenje (drugi ljudje in tudi vi sami delujete v imenu Življenja) vam nenehno ponuja vse, kar potrebujete. Lahko to sprejemate v zavedanju, da vse hkrati ne gre in uživate ob tem, ko v vaše življenje pritekajo stvari v neki čudni logiki, v nekem morda nenavadnem ritmu. Vedno, ko opazujete pritekanje obilja v svoje življenje, pa boste zagotovo presenečeno ugotovili, kako lepo je pravzaprav vaše življenje.
Pa nikar se ne ustavimo zdaj pri dejstvu, da nam vse, kar si želimo, pripada. Rekli boste namreč, zakaj pa potem vsega tega nimam? Zato, ker mislite, da ima vse svojo ceno.
Hja, sebe vsak sam najbolje pozna – in pri sebi vemo, kaj vse smo naredili narobe, preslabo, prepočasi, v napačnem trenutku … In sčasoma oblikujemo svojo predstavo “vrednosti” vsega, kar si želimo. Ta vrednost se na našo veliko žalost nenehno spreminja. Ko si ravno rečemo: Zdaj sem pa pretpela že toliko, se odrekla toliko dobrinam, preživela toliko zlorab in utrpela toliko krivic, da mi pa res pripada, da se mi ta življenjska želja uresniči … ugotovimo, da je šlo spet vse po zlu. Žal želja ne moremo plačati s trpljenjem, enostavno to ne gre skupaj.
Sanje se uresničujejo, če jim to dovolimo. Zdravje ostaja, če o njem ne razmišljamo, ampak ga dopuščamo. Najboljši smeh se rodi spontano. Naše najboljše odločitve, tudi tiste, za katere se sprva zdi, da niso bile pametne, sprejemamo najhitreje in najbolj navdušeno – to so tiste odločitve, pri katerih ves čas veš, da je vse za nekaj prav in sprejemaš vse z njimi povezane tegobe kot odskočne deske.
Darila iz obilja v primerjavi z darili iz manjka
Darila pripravljamo, ko smo dobre volje. Vedno. Če nismo dobre volje, počakajmo – bo že prišel pravi čas. Z darilom namreč podarimo tudi svoje občutke.
Najboljša darila pridejo iz srca. To pa razkrije svoje skrivnosti samo, ko mu to dovolimo.
Dajem vedno zato, ker lahko. A ni užitek sestavljati ideje, kaj lahko narediš ali podariš nekomu, ki tega sploh ne pričakuje? Dajanje je tako zabavna igra … Mene vedno napolni z neizmernim veseljem.
Začuda vedno pozabim, kaj sem komu podarila ali kaj sem za koga storila. Ker res uživam v pripravljanju presenečenja, po predaji pa že iščem nove izzive. Ne hlastam za njimi, tudi se ne zaletavam in si nikoli ne govorim, da moram nekomu nekaj dati ali zanj kaj narediti … Čakam na nov navdih. Včasih se zdi, da so ti navdihi povsem brez logike, da pomislim na ljudi, ki se začudijo, da sploh vem zanje :). Ampak tako pač to je – darilo ne izbira glede na globino razmerja, pač zgodi se. In če smo dovolj srečni, da lahko živimo na tak način, da lahko dajemo, ker preprosto imamo idejo, da lahko dajemo … To je čisti užitek.
In zdaj o tem, da bi kdo dajal iz manjka, pač sploh nima smila govoriti, saj to niti ne bi bilo logično. Če bi kdo podaril nekaj iz manjka, bi to izgledalo takole. Mislil bi si: Čas je, da jaz nekaj dobim. Zato bom tole in tole podaril temu in temu … In upal, da bom po zakonu privlačnosti potem to dobil nazaj. Ja vem, slišati je trapasto, ker pač ne gre tako. Pa ne filozofiram, samo iz izkušenj vem – pač ne gre. Če daješ zato, da bi dobil, potem pač ne boš dobil. Ker vse v tebi vpije Nimam, Nimam, Nimam …
Ne vem, kako si vi razlagate karmo, zakone vesolja, življenje itd … Mogoče pa se boste strinjali z mano – možgani se lahko naprezajo, kolikor hočejo. Lahko mantraš, si prigovarjaš, afirmiraš, kolikor hočeš. Če v sebi čutiš strah, bolečino, žalost, nemoč in manjko, pač ne moreš ustvarjati obija – obilje ustvarja samo obilje, ki ga moraš občutiti do dna duše.
Vsako darilo je darilo časa oz. pozornosti.
V vsako darilo damo del sebe. Najmanj, kar damo, je nekaj trenutnov, ko darilo predamo. Običajno pa gre v pripravo daril veliko našega časa in razmišljanja o osebi, ki jo bomo obdarili.
Ste že kdaj občutili, da darilo s sabo prinaša neko čudno, mračno energijo? Pa ste si rekli, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe? No, mogoče pa se! 🙂
Včasih dobimo darilo, ki nam dejansko ne pripada – dobimo ga, ker smo se ravno znašli na določenem kraju ob določenem času. Skoraj kot po pomoti. Ne pozabimo, da je vse za nekaj dobro – torej tudi to darilo vendarle je namenjeno nam. Skupaj z občutkom, da nam ne pripada.
Darila nosijo v sebi ogromno energijo.
Ta energija nima mere niti omejitev. Ne izgublja se, samo krepi.
Več o filozofiji daril poglejte še v drugih blogih Filozofija daril.
Osebna darila poiščite na www.garderoba.si.
Poslovna darila poiščite na www.gajcom.si.
